APDEJT.si

Slovenska vlada je na pobudo premierja Roberta Goloba sprejela odločitev o prepovedi uvoza, izvoza in tranzita orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. O tej temi je bilo govora tudi v Italiji, kjer so se pojavile razprave o priznanju Palestine.

Argentina je formalno zaprosila Združene države Amerike za vključitev v program Visa Waiver Program, kar bi omogočilo njenim državljanom vstop brez vizuma. Argentina je bila del tega programa do leta 2002, ko je privilegij izgubila po gospodarski in socialni krizi. Medtem je ameriško veleposlaništvo v Dominikanski republiki pojasnilo, kaj morajo storiti zakoniti stalni prebivalci za ponovni vstop v ZDA v primeru izgube, kraje ali poteka veljavnosti zelene karte. Poleg tega bodo Združene države Amerike od 2. septembra 2025 zaostrile pravila za vizume, saj bodo morali na razgovor prisostvovati tudi mlajši in starejši prosilci, kar bo vplivalo na milijone ljudi, ki želijo vstopiti v državo.

Severna Koreja vztrajno zavrača ponovna pogajanja z ZDA o denuklearizaciji, kljub temu, da je Donald Trump v prvem mandatu trikrat srečal severnokorejskega voditelja. Sestra Kim Jong Una, Kim Yo Jong, je jasno poudarila, da Severna Koreja nasprotuje kakršnim koli poskusom zanikanja njenega statusa jedrske sile in da je ta status nepreklicen. Kljub priznanju nekdaj dobrega odnosa med Kimom in Trumpom, Pjongjang ne namerava sesti za pogajalsko mizo glede jedrskega orožja.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump se je znašel v središču več novic, ki so vključevale prekinitev prijateljstva z Jeffreyjem Epsteinom zaradi "kraje zaposlenih" in njegovo zanikanje obiska Epsteinovega otoka. Hkrati je njegova administracija preprečila tranzit tajvanskemu predsedniku v New Yorku, prav tako pa se je pojavil videoposnetek, ki prikazuje Trumpa med golfa, kjer naj bi goljufal.

Več držav Latinske Amerike, vključno s Kubo in Nikaragvo, je obeležilo 71. obletnico rojstva pokojnega venezuelskega voditelja Huga Cháveza. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je Cháveza spomnil na družbenem omrežju X, medtem ko so Venezuelci organizirali pohode v spomin na njegovo zapuščino in proslavili nedavno volilno zmago. V Nikaragvi sta sopredsednika Daniel Ortega in Rosario Murillo vodila spominski dogodek, kjer je Ortega Cháveza celo označil za 'svetnika' in mu pripisal odsotnost zlobe. Ortega je ob tej priložnosti tudi čestital venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru za njegovo 'izredno volilno zmago', poudarjajoč, da vsaka zmaga ljudstev predstavlja poraz za 'imperialiste'.

Ameriška sekretarka za nacionalno varnost Kristi Noem je med obiskom v Argentini izjavila, da bo postopek za odpravo vizumov za argentinske državljane verjetno trajal dlje kot eno leto. Ta izjava je bila podana po srečanju z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem, kjer so formalno začeli pogovore o vključitvi Argentine v program Visa Waiver. Medtem ko Argentina napreduje pri pogajanjih o vizumski oprostitvi, so se med obiskom Noemove v Argentini pojavile tudi informacije o usklajenosti med Belo hišo in argentinsko vlado, v nasprotju z razmerjem med ZDA in Brazilijo, ki se sooča z morebitnimi 50-odstotnimi carinami Donalda Trumpa na uvožene izdelke.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Dve vodilni izraelski nevladni organizaciji, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, sta Izrael obtožili izvajanja genocida v Gazi na podlagi lastnih preiskav, ki so zajele več kot 20 mesecev političnih izjav, statistik in dogodkov. Medtem ko Izrael trdi, da je začel distribucijo pomoči s 120 tovornjaki in omogočil prehod prvih tovornjakov z mednarodno pomočjo preko mejnega prehoda Rafah, palestinske nevladne organizacije vztrajajo, da zračna pomoč ne bo končala lakote in zahtevajo ponovno odprtje mejnih prehodov. Medtem ko so nekateri tovornjaki s pomočjo uspeli vstopiti na območje, so zabeležili tudi smrti ljudi, ki so iskali pomoč, med izraelskimi napadi.

Mednarodne organizacije in strokovnjaki so opozorili na povečano tveganje lakote v Gazi, kjer poročajo o naraščajočem številu smrti zaradi podhranjenosti. V Združenih narodih je potekala konferenca o vzpostavitvi dvodržavne rešitve na Bližnjem vzhodu, pri čemer so se razpravljavci osredotočili na zaostrovanje humanitarne situacije v Gazi. Konferenca je bila zaznamovana s pritiski na Izrael in bojkotom s strani Združenih držav Amerike, kar kaže na globoke razlike v pogledih glede reševanja konflikta.

Jordanija in Združeni Arabski Emirati so izvedli tri zračne spuste s skupno 25 tonami humanitarne pomoči v Gazo. Medtem pa se Gaza, zaradi izraelske ofenzive in omejitev pri dostavi pomoči, vse bolj približuje množični lakoti, kjer ni na voljo ničesar za nakup.

V Gazi tisoče otrok, vključno z 40.000 dojenčki, umira zaradi lakote in podhranjenosti, saj jim primanjkuje mleka in osnovne humanitarne pomoči. Hamasovo vodstvo Gaze je opozorilo, da bi lahko v kratkem umrlo več kot 100.000 otrok, mlajših od dveh let. Medtem ko Izrael trdi, da distribuira pomoč, poročila kažejo na obupne razmere, kjer so bile kot posledica izraelskega blokadnega režima doslej zabeležene smrti 127 oseb, od tega 85 otrok. Mednarodna skupnost izraža ogorčenje nad blokado pomoči, ki vodi v katastrofalne humanitarne posledice.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Kremlj je izrazil dvom o možnosti, da bi Rusija in Ukrajina dosegli sporazum v času, ki ga je postavil Trump, saj so stališča obeh strani "diametralno nasprotna". Zaradi tega naj bi bil vrh Putin-Zelenski v avgustu malo verjeten. Poleg tega je Kremlj opozoril na dejanja Natovih sil, ki naj bi simulirala obsežno agresijo proti Rusiji, vključno s stalnim opazovanjem podmornic v bližini ruskih meja.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je vložila tožbo zoper mesto New York zaradi njegovih politik »svobodnega mesta« (sanctuary city). Vlada trdi, da te politike ovirajo zvezno izvrševanje imigracijskih zakonov in so prispevale k nedavnemu streljanju na carinskega uslužbenca. Tožba, ki jo je vložilo Ministrstvo za pravosodje, obtožuje mestne oblasti, da sodelujejo pri zaščiti migrantov in diskriminirajo varnostne sile. New York je namreč eno od tako imenovanih »svobodnih mest«, kjer policija lahko zavrne sodelovanje s predstavniki imigracijskih oblasti, če nimajo sodnega naloga ali naloga za aretacijo.

Več vodilnih medijskih organizacij, med njimi AFP, AP, Reuters in BBC, je v skupnem pozivu zahtevalo, da Izrael dovoli vstop in izstop novinarjem v Gazo, ki je močno prizadeta zaradi obsežnih vojaških operacij. Mediji so prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi poročil o lakoti v Gazi in pozvali k omogočanju dostave hrane.

Voditelji Evropske unije, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Sveta EU Charles Michel, so se srečali s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Slednji je pozval EU k večjemu medsebojnemu zaupanju, še posebej v luči naraščajočih geopolitičnih napetosti. Xi je poudaril, da so odnosi med Kitajsko in EU v kritičnem trenutku ter je Evropo pozval k strateško pravilnim odločitvam, ki naj se ne bi preveč nagibale k interesom ZDA. Srečanje je potekalo v kontekstu pritiskov EU na Kitajsko glede njene vloge v konfliktu z Rusijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova žena Brigitte sta vložila tožbo zoper ameriško desničarsko influencerko Candace Owens. Owens je namreč širila teorijo zarote, da naj bi bila prva dama Francije transspolna oseba. Tožba zaradi obrekovanja je bila vložena v ZDA. Dogodek je bil objavljen sredi julija 2025.

Več kot 100 organizacij za človekove pravice je pozvalo k nujnemu ukrepanju zaradi domnevnega obleganja Gaze s strani Izraela, ki naj bi povzročalo množično lakoto in oviralo dostavo humanitarne pomoči. Pozivi vključujejo zahtevo po trajni prekinitvi ognja v Palestini. Izrael je obtožbe o množični lakoti zavrnil in Hamás obtožil sabotaže pri distribuciji pomoči. Direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je potrdil, da "velik del" prebivalstva Gaze trpi lakoto.

Brazilija se je uradno pridružila Južni Afriki v njeni tožbi proti Izraelu zaradi "genocidnega ravnanja" v Gazi pred Mednarodnim sodiščem pravice (ICJ). Ta poteza sledi poročilom o vse hujši lakoti v palestinskih ozemljih, ki jo je obsodilo več kot 100 humanitarnih organizacij. Izrael medtem zanika obtožbe o "masovni lakoti", češ da gre za pomanjkanje, ki ga povzroča Hamas. Drugi članki poročajo o venezuelski obsodbi izraelskega "sistematičnega barbarstva" in pozivih ZN k ukrepanju ter o izraelski omejitvi vizumov za delavce humanitarnih agencij ZN. Mednarodne organizacije pozivajo k sankcijam proti Izraelu zaradi "genocidne kampanje stradanja" v Gazi.